Če ste v zadnjem času prejeli informacijo, da vas v (bližnji) prihodnosti iz izobraževalnih, delovnih ali zakonskih razlogov čaka opravljanje izpita iz slovenščine, je zdaj pred vami verjetno kup informacij, ki jih morate spraviti v red, spremlja pa jih verjetno še kakšna misel, kot je »Ojoj, že od študija nisem bil/-a na izpitu!«
Jaz pa pravim: kako čudovito – končno priložnost, da pokažete svoje znanje! Seveda razumem, meni je lahko reči, vas pa čakajo vsi koraki: prijava, priprava, sam izpit in čakanje na rezultate. Zato pa zdaj pišem z mislijo na vse svoje študente, ki jih ta izpit še čaka, in jim želim, da se nanj čim bolje pripravijo in skupaj naredimo ta že tako ali tako stresen korak vsaj nekoliko lažji.
Izvedeli boste, kaj pomeni opravljati izpit iz slovenščine, kako izgleda in – kar je najpomembnejše – kako se nanj čim bolje pripraviti. Kar nekaj svojih študentov sem že spremljala na tej poti, zato naj s pisanjem tega prispevka pospremim tudi vas.
Kdaj potrebujete izpit iz slovenščine na osnovni ravni (A2–B1)
Najprej na kratko, ker sem prepričana, da veste, zakaj izpit potrebujete. Uspešno opravljen izpit je po eni strani stvar formalnosti. Je pogoj za državljanstvo, dovoljenje za stalno prebivanje, včasih za zaposlitev ali študij. A ni samo to, temveč je tudi korak k vključitvi v okolje, v katerem živite. Marsikdo se po njem počuti bolj povezanega s Slovenijo in bolj samozavestnega v vsakdanjih situacijah.
Pozor: pogoji se lahko spremenijo. Vlada je oktobra 2026 potrdila predlog sprememb zakona o tujcih, po katerem bi bila za dovoljenje za stalno prebivanje namesto ravni A2 potrebna raven B1, za podaljšanje dovoljenja za združitev družine pa raven A2. Ukinil bi tudi brezplačno prvo opravljanje izpita, do katerega so nekateri kandidati zdaj upravičeni. Spremembe še niso sprejete, višje zahteve pa bi začele veljati šele 12 mesecev po uveljavitvi zakona. Pred prijavo zato vedno preverite aktualne pogoje – za stalno prebivanje na portalu Infotujci, za državljanstvo pa na e-upravi. Če ste o birokraciji prebrali že dovolj, pa skočite naravnost na del o poteku izpita in pripravi nanj.
Kako in h komu se prijaviti na izpit?
Izpite iz slovenščine na osnovni ravni izvaja Izpitni center na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik (CSDTJ) ter pooblaščene organizacije t. i. zunanje izvajalke (npr. ljudske univerze). Prijavite se preko spletne prijavnice, plačilo pa prijavo dokončno potrdi.
Prijaviti se morate najkasneje štirinajst dni pred razpisanim izpitnim rokom oz. na datum, ki ga kot zadnji rok za prijavo določi organizacija. Bodite pozorni, da se prijavite pravočasno, saj se mesta zelo hitro zapolnijo in boste v primeru prepozne prijave morali počakati na naslednji izpitni rok. Povpraševanje je veliko, zato s prijavo ne odlašajte predolgo!
Cena izpita znaša 172,00 € (v času pisanja) in vključuje informacije o izpitu, opravljanje izpita, izdajo spričevala ali poročila o izpitu in stroške pošiljanja.
Ko bo le prišel dan izpita, ne pozabite s seboj vzeti veljavnega osebnega dokumenta (ki ima vašo fotografijo!). Na rezultate pa boste morali počakati kakšen mesec, prispejo najkasneje v 30 delovnih dneh. Če z oceno ne boste zadovoljni, se lahko dogovorite za vpogled v izpit, v osmih dneh od prejema rezultata pa se lahko na rezultat tudi pritožite (kar stane 20 €).
Kako izpit izgleda?
Mogoče si je že kdo izmed vas pogledal, kako izgleda celoten izpit na spletni strani CSDTJ. Sestavljajo ga namreč štirje deli: poslušanje, branje, pisanje in govorjenje. Skupaj s pripravo traja izpit 135 minut.
| Poslušanje | Obvestila, mnenja, navodila, krajši ali daljši pogovori | 25 minut | 25 % ocene |
| Branje | Krajša ali daljša besedila iz različnih medijev | 40 minut | 25 % ocene |
| Pisanje | Praktično besedilo (prošnja, vabilo, pritožba …) in odgovor na pismo | 40 minut | 25 % ocene |
| Govorjenje | Predstavitev, igra vlog in opis fotografije | 15 minut (+ čas za pripravo) | 25 % ocene |
| SKUPAJ | 135 minut |
Pomembno: izpit je opravljen samo, ko so vsi štirje deli pozitivni oz. dosegajo najmanj 60 %. Za vsak del posebej je navedena dosežena raven: pri 60–84 % raven A2, pri 85 % ali več raven B1. Na vašem spričevalu bo zapisano, ali ste izpit opravili ali ne. Če izpit opravljate za stalno prebivanje, je glede na predlagane spremembe smiselno ciljati na raven B1, torej 85 % ali več.
Kaj morate znati?
Zdaj pa zares – na tej ravni je najpomembnejša samostojnost. To pomeni, da znate začeti, voditi in končati pogovor, da se pogovarjate o vsakdanjih temah in se znajdete v različnih situacijah – na banki, pošti, pri zdravniku, v lekarni, na obisku. Povedati znate svoje mnenje in ga utemeljiti ter napisati kratko sporočilo ali besedilo. Skratka: znajdete se v vsakdanjem življenju.
A to ne pomeni, da govorite brez napak ali da poznate čisto vse slovenske besede. Ne bodite prestrogi do sebe. Pomembno je, da se kljub omejenemu besedišču in napakam znate sporazumeti v slovenskem okolju, saj se jezik, ki ni vaš materni, še vedno učite.
In kakšen je moj nasvet za pripravo?
Bralne naloge lahko rešujete samostojno doma. Super je, če imate učbenike preteklih tečajev slovenščine za raven A2 in B1 (Slovenska beseda v živo 1b in 2; Gremo naprej; Naprej pa v slovenščini). Ti učbeniki imajo tudi lepo število slušnih besedil in predlogov za pisanje besedil. Poprosite kakšnega slovenskega prijatelja za pregled besedila, ostalo lahko preverite sami z rešitvami, ki so v učbeniku ali delovnem zvezku.
Zapomnite si, da so bralne in slušne naloge recepcija. To lahko vadite sami doma. Govorni del izpita pa je produkcija pod pritiskom. Na to pa se je treba pripraviti drugače. To najbrž poznate iz izkušenj: ko poslušate ali berete, razumete, ko pa je treba spregovoriti, gredo besede težko z jezika. To je povsem naravno, pred komisijo in pod pritiskom pa se besede zataknejo še hitreje kot sicer. Zato je še posebej pomembno dobro vaditi strukturo samega govornega dela izpita.
Govorni del izpita je, kot omenjeno, sestavljen iz treh delov.
Na prva dva dela se lahko vnaprej pripravite, za to imate na voljo približno 10 do 15 minut. Prva naloga zajema vašo predstavitev. Zapišite si iztočnice, kako se boste predstavili, izberite si teme, o katerih boste govorili. To je vaš trenutek, saj govorite samostojno, v obliki monologa.
Pri drugi nalogi – igri vlog – se pokaže vaša samostojnost. Izbirate lahko med dvema situacijama, zato izberite tisto vsakdanjo, ki vam je bližja. Pogovor vedno začnete vi in ste v vlogi stranke, zato ga tudi vodite: začnite ga, usmerjajte in pripeljite do konca. Odzivajte se na podvprašanja in bodite prilagodljivi. Tako pokažete, da ste samostojni govorec, ki zna izpeljati pogovor kot v resničnem življenju.
Kot zadnja pride na vrsto fotografija. Tudi tukaj imate možnost izbire, zato spet izberite tisto, ki vam je bližja po tematiki. Pri opisu fotografije priprave ni, zato lahko povzroči največ težav. Da ne zmrznete, ker ne veste, kje začeti, si pomagajte s preprostim vzorcem, tremi vprašanji:
- Kaj vidim na fotografiji?
- Kaj se dogaja na fotografiji?
- Kaj si mislim o tem?
Potem le še suvereno odgovorite na morebitna podvprašanja in izpit je za vami.
Ne pozabite: napake bodo in to je normalno. Naj vas ne zmedejo in ne ustavijo. Če zamešate kakšno besedo, se mirno, brez panike, popravite. Najpomembnejše je, da nadaljujete, kot bi nadaljevali, če bi bili v resnični situaciji na ulici.
In še nekaj: bodite komunikativni. Tudi če ste sicer po naravi bolj tihi, je to izpit iz govorjenja, zato povejte toliko, kolikor zmorete. Tako boste delovali tudi bolj prepričljivo in samozavestno.
Izpit iz slovenščine je predvsem preizkus znanja – brez tega ne gre. Nekaj pa je tudi strategije, ki vam pomaga pokazati znanje, ki ga že imate. Zato se dobro pripravite – in če želite, vas na tej poti z veseljem pospremim.
Srečno in uspešno!

